Arhiv novic

» Nazaj v arhiv novic

DNEVNIK KOLONIJE 2014


SOBOTA 14. 6. 2014


Kot vedno se vse začne zgodaj zjutraj doma, starši preverijo, če imate vse – zobno ščetko, kremo, žepnino, če je črpalka varno pripeta za pas in inzulin v vrečki...

Vas pa skrbi, kako bo letos z vodiči, ali bodo sitni, ali prijazni, pa s kom boste v sobi, nekaj vas celo debelo požira, kako bo šlo brez mame in očeta, pa brez prijateljev in simpatije. Ampak kovček je v avtu in do Ljubljane je 20 minut ali pa debela ura vožnje. Letos je odhod še posebej razburljiv, saj zamujajo avtobusi, ampak na koncu le pridejo in potovanje se začne.

Medtem zdravnica in medicinske sestre ob psihološko – dietnem nadzoru ter prijazni pomoči staršev razložijo kombi in še tovornjak; in škatle potujejo v vilo Celcer, pa v naš paviljon Rakovico in v ambulanto. Škatle odpiramo in do 12h je pripravljena soba s športnimi rekviziti in ambulanta, pijača in hrana sta zloženi v vili Celcer, še malo pa uredimo še našo kuhinjo...

In po kosilu si izberemo posteljo in nalepimo svoje ime, da se ve, da je to naš kotiček.

In dan hitro mine, za večerjo nas pričaka pizza in preko noči pomeri delovna ekipa kar 110 sladkorjev. Zato je začetek dneva enostaven z lepimi sladkorji.


NEDELJA 15. 6. 2014


Prihajajo zamudniki – Selma in Gašper, Monika in Kristijan pa dr. Kotnik in Mihela, pa dr. Šuput, vedno bolj zabavno je. Zjutraj prvič merimo sladkor v ambulanti, opoldan je čas za pogovor pri zdravnikih, pri malciah nas obiščejo kar v sobah. In prvo postiljanje postelj, za novince je to pravo presenečenje, saj doma to dela vendar mama. Tu pa velja – rjuha mora biti napeta, oddeja poravnana, na blazini niti gubice. Tla so pometena, čevlji v omari, na oknih ne visi nobena brisača. Najbolj iznajdljivi naberejo še rožice in z njimi pozdravijo komisijo – kar pet skupin dobi celo desetico, ampak tu smo šele na začetku poti.

In ker je sonce je po postiljanju čas za sport, šola bo še počakala. Čakajo igrišča za nogomet in košarko in odbojko pa kolesa in bazen.



Zvečer pa imamo spoznavni večer. Varnostnik Miško in reševalec iz vode Valter se čudita našim čudnim navadam – na primer zakaj jemo sladkor, če imamo sladkorno, saj vsi vemo, da sladkor ni zdrav. In potem je prad name napoved za Mis in mister, pa za športne aktivnosti, pa za ples in za tekmovanje o najdiabetesu in izvemo, da bomo imeli šolo...
Novi vodiči bodo vključeni v posebno šolanje, dobijo Indekse, in cel kup nalog – in to ne glede ali pomagajo otrokom s sladkorno ali pa fenilčkom. Bomo videli, kako jim bo šlo...


 

PONEDELJEK, 16. 6. 2014


Oh, ne zbudimo se v hladno in deževno jutro. Ko pa imamo vendar žetone s sabo za sonce in toplo vreme.

A vseeno je jutro zanimivo, saj lahko Pirati v boju proti sladkorju in Zmagovalci nad hipo dalj časa spijo, saj se prične raziskava o stresu, 7 od 18 jih opravi prvi del – odvzem krvi in sline. Pri sestrah sledi nato koordinacija, kako označiti epruvete in odnesti kri v laboratorij, da jo scentrifugirajo, nato pa že potuje v Ljubljano. Medtem psihologi pripravljajo sezname – enega za delavnice in druge za intervjuje, ki so del raziskave za tistih 27 otrok, ki so se prijavili (ali pa smo vsaj našli privolitev po poučitvi). Kaj še sledi – še del za vas starše, ki boste prejeli svoje vprašalnike po pošti in jih prav tako izpolnjene vrnili čimprej.

In ob devetih se začne naša piratska šola, ki bo zelo zanimiva, saj je to šola za življenje, ki nas uči kako premagati ali preprečiti hipo, kaj narediti v ketoacidozi in zakaj je šport pomemben. Razdelimo vas v skupine po osem, devet ali deset in zabava se začne.

Ker je vreme slabo, poiščemo drugo razvedrilo – na kolo in v Ankaran, pa tekma v odbojki, sprehod, najpogumnejši pa v bazen.



Sledi pa priprava na prvi ples – vse diši in se sveti, ličila so urejena, obleke izbrane. Po začetni tremi je na plesišču živahno, vmes pa podelimo prve sladke zapestnice – za najlepše urejeni sladkor v nedeljo in ponedeljek – Tim in Vid pri najstarejših, sledila sta Luka in Matej, potem še Nal in Maj in še Lenard in Jure, pri Sladkodilčkih pa Jakob in Matic. In dekleta? Med najstarejšimi Klarisa in Zala, potem Rebeka in Glorija, nista manjkali tudi Vanesa in Eva, smejali sta se še Kristina in Lejla; pri vilah vbodnih mest Danaja in Nana in pri mallih pisanih sladkih vilah pa Klara in Fijona. In jutri bo nov dan, za nove tekmovalce in nove zmagovalce…


TOREK, 17. 6. 2014


Zjutraj se zbudimo v lep dan, sonce je pokukalo izza oblakov, piha pa še veter. Preštejemo sladkorje – v enem dnevu smo izmerili 843 sladkorjev, poleg tega pa še kar nekaj na naših dnevnih aktivnostih in ob večernih igrah. Ponoči smo spet naredili preko 100 meritev.

Je pa zanimivo – ko pregledujemo prinešeni material zagledamo škatlico lističev za urin z rokom uporabe 7/2007… Hitro še eno z letnico 2009 in potem še z 2011, na koncu je takih škatlic kar 30. Še hujše je presenečenje, ko najdemo še tri bobne s senzorj, kjer je rok uporabe 2013. Na vso srečo te lističe odstranimo, saj bi lahko dobili napačno meritev in spregledali hipo ali ketoacidozo. Dragi starši – vržite take škatlice proč in pomislite, da moramo pri vašemu otroku izmeriti sladkor natančno tudi v koloniji…



In potem so tu še odmerki inzulina, pri večini otrok je poraba že 5 do 10 E nižja. Hrana je lažja, obroki bolj natančno odmerjeni, veliko je telesne aktivnosti, TV ekrana ni in tudi računalniških igric ne… Pa imamo kljub zmanjševanju odmerkov, nižanju bazalnih inzulinov veliko hip. Eno rešimo res tik pred njhujšim – krči, pomaga nam glukozni gel. Inzulin je močno orožje in ga je potrebno spoštovati. In ključ do varnih sladkorjev je varovalna prehrana, redna telesna aktivnost in pravi trenutek za meritev krvnega sladkorja…

Zato na to opozarjamo v naši Šoli za pirate in vile. Kdaj meriti sladkor, kako je s prehrano, kdaj šteti beljakovine in kako reagirati na visok sladkor, zakaj je pomemben šport, kam pravilno vstavimo set. To ni šola kar tako. To je šola za življenje.

Nadaljujemo z raziskavo o stresu, veliko otrok se pritoži, da bi radi sodelovali in zakaj ne sodelujejo, pa razložimo, da smo pri vseh vprašali starše za dovoljenje in, če smo ga prejeli smo vse otroke uvrstili na seznam – 30 jih je že, kar je izjemna številka.



In kako teče naš dan – po šoli se razkropimo naokrog na sprehode, nakup karti, kolo, nogomet, odbojko. Po kosilu ena skupina pripravlja malice – o danes so to kanapejčki s sirom in salamo, kislo kumarico in polnozrnatim toastom. Izgledajo slastno. Popoldan nas preseneti podjetje roche z piratskimi igrami, izdelamo pravo ladjo in gusarsko zastavo in tekmujemo z vodnimi balončki. Zvečer nas pri večerji preseneti pravi marelični cmok in sledijo vodne igre v pokritem bazenu, ki stabilizirajo sladkor do spanja…

In ob polnoči se začne nov krog – merimo sladkor, zamenjamo tri sete…




SREDA, 18. 6. 2014

 
Jutro je sončno in toplo, spet smo ponoči izmerili 104 sladkorje, menjali tri sete in pozdravili nekaj hip.

Ko se dr. Kotnik in dr. Bratina vrneta iz jutranjega teka, se na tek odpravi še 11 tekačev skupaj z Denisom. Prijavilo se jih je 25, a štirinajstih ne spravimo iz postelje.

Danes je praznik – ker so bile v torek vse postelje pospravljene za praktično čisto desetko vsem izmerimo sladkor še med kopanjem in tako spanec podaljšamo skoraj do osmih. Sledi enak ritem kot včeraj – postiljanje postelj, šola, šport ali kopanje in tako vse do večera.

Popoldan gresta dve skupini otrok plezat v Osp, po vožnji z avtobusom se odpravijo na peš pot in po 30 minutah hoje se pred njimi razprostre visoka stena. Najbolj spretna med dekleti je Iza, ki kljub temu, da je začetnica prepleza steno do vrha  z vztrajnostjo in spretnostjo. Nace – hvala, ker sta imela z mami tako odlično idejo, veliko otrok je imelo tako prvič možnost, da spoznajo ta šport. Bravo!!!

Zvečer pridejo utrujeni in polni adrenalina nazaj, takšni so tudi sladkorji, a se do 22. ure umirijo.

Že od petih popoldan pa tečejo v celem paviljonu priprave na večerno tekmovanje za najlepše vile in pirate. Iz sob diši, brnijo feni, otroci izbirajo oblačila in razmišljajo ali se bodo sprehodili po tekmovalnih stopnicah ali ne. Morda bi šlo v paru, ali pa če bo nastop skupinski. A na koncu je vrsta tekmovalcev dolga in komisija, v kateri je dr. Kotnik, pa Ciril in Jure, Tjaša in Bernarda in tudi dr. Bratina je v pošteni zadregi. Najraje bi vsem dali 10 točk. Na koncu pa izberemo.



Mala mis postane Vita Lana, njeni spremljevalki pa sta Ema in Ranya. Mali mister je Nej, ki ga spremljata Žan in eden od treh Maticev iz sobe Sladkodilčkov.



Pa pri velikih? Mister postane Kristian, spremljata ga Uroš in Tim, med misicami pa je zmagovalka Maša, pred Klariso in Lucijo.

Med napetim tekmovanjem čestitamo Naianu in Aneju za rojstni dan, oba ga prvič praznujeta med nami in verjamite, da to ni kar tako – saj imata zabavo s sladkoledom za 123 sladkih vil in piratov…

Sledi še podelitev zapestnic za najlepše sladkorje, Leticija jo dobi kar dvakrat, prav tako Matic Z, pa Klarisa, prvič jo osvoji Timi, enako Ema, tu so še Vid K., Nejc, Matjaž, Nace, Maj, ki je na odru že drugič, pa Jure, Nej, Natalija, Lija, Selma, Lejla in Ema K. Zapestnica je prav posbena nagrada – več jih imaš boljši si!

In jutri bo spet nov dan…





ČETRTEK, 19. 6. 2014


O, saj ne moremo verjeti, jutro je sončno in toplo, kot idealno za športne aktivnosti. Takoj po zajtrku se prvi odpravijo na tek in drugi na trim stezo, skupina enajstih otrok pa čaka Sašota, da jih odpelje na več kot 30 kilometrsko kolesarjenje do Izole in nazaj. Na poti je čas za kopanje in dobro kosilo in prav vsi zmorejo pot brez večjih težav.



Kljub napornemu urniku zmoremo tudi pospraviti sobe, težko je verjeti, ampak od enajstih štiri sobe osvojijo 11 točk od desetih možnih!

Popoldan gremo vsi na plažo, petelinji boji med dekleti uspejo kljub hladni vodi, nekaj je špricanja in tunkanja in predvsem veliko smeha.

Zvečer imamo veliko tekmovanje “Moja skupina to zmore”. Verjetno si težko predstavljate, kako se vaši otroci zabavajo brez čudežev moderne tehnologije – ampak hitrostno oblačenje v preveliko majico, čelado in potapljaška očala je zabavno, enako tek čez ovire, lepljenje sestavljanke, pa tekmovanje v črkavanju in igra “Spomin” za katero je treba poznati zastave sveta. 

Med tekmovanjem dobi Nika posebno nagrado za harmonikarski nastop med prireditvijo za Mis in mistral pred enim dnevom. Z velikim aplavzom pa nagradimo Maja, ki je letos velik del žepnine po zgledu svoje mamice namenil našemu Društvu in s tem morda prispeval k malici s sladoledom, nakupu športnih rekvizitov, glukoznih tablet ali česa drugega. Res vredno objave in pohvale od nas vseh.

Ne moremo pa mimo najlepših sladkorjev. Dnevi so dolgi, pričenja se utrujenost, popusti pozornost in spregleda se bolus pa zmaga odplava po vodi – ali pa k sostanovalcu v sobi. A vseeno poglejmo, kdo so zmagovalci, pri najstarejših piratih je to Vid K, nove zapestnice se veseli tudi Timi, Nace kljub virozi z bruhanjem zmaga, Mitja in Matic zaključita fantovsko vrsto. In pri Vilah? Ema – gibanje pomaga, tokrat si zmagala ti! Rebeka je že stalna gostja na zmagovalnem odru, tokrat se prvič nasmeji Lea I., in Tari tudi črpalka pomaga k lepim sladkorjem, Leticijino roko krasijo že 3 zapestnice, Neja pa je že malce zaspana in komajda sliši, da je zmagovalka med Sladkimi malimi pisanimi vilami.

In kako je z zdravjem? Oh, nekatere že boli grlo, Marica ima vneto očesno veznico, mala Klara si je poškodovala roko in zvečer tudi Nana pove, da je z roko butnila v steno, a izgleda, da ne bo hudega.

Smo še na kaj pozabili – čestitali smo še Nejcu iz skupine fenilčkov, ki je praznoval rojstni dan sicer že pred nekaj dnevi, a pravijo da tudi sedem dni kasneje še velja.

In koliko sladkorjev smo izmerili – nič skrbi, tudi tokrat smo presegli številko 800. Še vedno je veliko hip – le kaj otroci jedo doma, tu imamo lahko varovalno hrano – veliko zelenjave in sadja, majhne malice, testenine, riž, krompir, meso ali ribe. Za žejo pijemo vodo in nizkokalorične napitke, za hipe pa poskrbimo s sladkorjem, glukoznimi tabletami ali sadnimi sokovi, ki jih moramo zaradi veliko telesne aktivnosti podpreti še z prepečencem ali tremi.



PETEK, 20. 6. 2014


Zjutraj nas preseneti skupina štirinajstih tekačev, ki gredo na tek že pred zajtrkom skupaj z Denisom, prevladujejo fantje, a redno sta med njimi tudi Ajda in Teja. Športa res ni nikoli preveč.

Ko ocenjujemo sobe je presenečenj vedno več – kljub strogim kriterijem dobi več sob oceno 11 z dodatnim okraskom, ker enostavno ne vemo, kako naj sicer ocenimo. Tako tudi soba v paviljonu v kateri spita sestri Marina in Ana dobi oceno 11 z rožico in komisija sklene, da si naslednje jutro zaslužita daljši spanec in zajtrk v posteljo.



V času popoldanskega počitka nas preseneti z obiskom Nanin očka, ki prinese še svežo celiakalno diabetično čokoladno pito, ki je slastna in razveseli zdravstveno osebje, ki se tako pripravlja na rojstne dneve, ki so pred nami.

Danes prvič praznuje med nami Minea – imeti zabavo s 150 ljudmi ni enostavno, še posebej lepo zveni čestitka pri kosilu, ki jo namenimo slavljenki, ki dobi še majhno darilce.

Popoldan mine v pripravah na karaoke – Nejc Jože, Lia, Eva, Vid in Kristian pa tudi Matevž in Matej so bili odlični pevci, pa tudi Žan. Presenetila nas je še Tina, ki je pela brez spremljave, eno pesem je odpel tudi dr. Dovč, pa Ciril in Danilo in Franci. Skriti talent je še Mitja in ne smemo pozabiti na Emo in pa na Niko in Vito, potem pa se je razvnela zabava, kjer so peli vsi vodiči, pa osebje, skratka prav vsi, motile niso niti hipe, niti visoki sladkorji in na koncu je bila dobrodošla majhna malica, predvsem pa voda.



Med karaokami smo spet poklicali tiste z najlepšimi sladkorji, tokrat je po zapestnico prišla Ema, pri najstarejših fantih Vid K., ponovno je zmagal še Matej, pri specialcih v šteju OH je zmagal Nik B., medtem ko je v boju proti keto-trolom najboljši Žan, pri sladkodilčkih pa Matic, čarobne sladkorje je imela Tara, krasna vbodna mesta ima Leticija, veseli smo bili, da je zapestnico dobila tudi Ranya, kljub hipam je zmagala še Nika, in ne pozabimo še na Natalijo!

Ob desetih zvečer se otroci počasi umikajo v sobe, mi pa pripravimo še dežurno mizo – merilniki, lističi za sladkor in ketone, glukozne tablete in sokovi so na mizi, kruh za celiakijo in navaden, in sadje pa bodo preprečili težje hipe, a do polnoči je otrok, ki bi želeli dodatno meritev sladkorja malo. Vsi že spijo in se pripravljajo na obiske v soboto in nedeljo!



SOBOTA, 21. 6. 2014

Težko verjamemo, ampak polovica kolonije je za nami, danes je dan za obiske – katera mamica in oči bosta prišla najprej in kam se boste odpravili? Nekateri ostanejo kar z nami na Debelem rtiču, drugi se odpeljejo do Kopra, Izole ali Portoroža. Mame pregledajo omare, pospravijo umazane stvari in prinesejo žvečilne, gumice, Coca colo Zero ali kaj drugega. Solzic ni, pač pa razmišljanje, kako bi si polepšali dan… Zanimivo, da je pogosto pomemben del dneva hrana.

Ali res vse stvari ocenjujemo s hrano? Izgleda že tako, saj ob povratku otroci povedo – šli smo na pizzo, dunajca, čevape, tortico in sladoled… Oooo, in kar nekaj sladkorjev ponagaja tudi preko 20 mmol/l, ampak ob 22h je večina sladkorjev boljših in takih nihanj smo že vajeni, saj tudi nam ponagaja – enkrat so krivi makaroni, drugič je vabljiva štručka le obarvan bel kruh, tretjič je rižota bolj vodena. Ampak zato pa izmerimo preko 800 sladkorjev vsak dan in smo previdni pri menjavi setov in nosimo tehtnice povsod s seboj. Najbolj nam je vešč Tanjina, ki spominja na mobilni telefon, saj je tako majhna, da ima mesto v še tako majhni torbici. Tanja nam pove, da je namenjena tehtanju zlata, a ker lahko stehtaš do 1000 gr je dobrodošla za tehtanje hrane kadar je zdoma.

Po kosilu se poslovijo Bernarda, Jure in Andreja – najraje bi, da bi bili še naprej z nami, a za njimi sta prišli že Nataša in Alaina, ki takoj pričneta z delom. Tudi dr. Dovč se preizkuša na različnih področjih, tudi nalepke bo lepil zvečer…

Popoldan smo na plaži, sonce je pravo poletno in voda se ogreva. Največji izziv ostaja kako potunkati Denisa, sestre Ana, Alaina in Nataša ga z bliskovitim napadom porinejo v vodo in boj se začne, trije fantje ga vlečejo za nogo, dva ga skušata rešit in ga vlečeta iz bazena. Dr. Bratina skuša vse skupaj ujeti na objektiv, a prepozno ugotovi, da je nekdo iz fotoaparata vzel kartico in s posnetki ni nič… Zato pa crkljamo otroke, najmlajše deklice so vesele objemov – Fijona in Karin enako kot Eli in Klara. Malo poklepetamo še s fanti, Žigatu je malce slabo, in obljubi, da bo pil dovolj vode.



Po večerji imamo olimpijado za male in velike. Dr. Dovč vodi igre velikih na odbojki, košarki in nogometu, Mihela in Marina pa spremljata manjše pri spretnostnih igrah na nogometnem igriššču. Če vsi občudujemo Viktorja, ki tako hitro teče po vseh štirih ritensko; je škoda, da se Lenard razjezi nad gol, ki ni sprejel njegove žoge. Igra med dvema pokaže kako bojeviti so otroci in tekma se potegne skoraj v noč. Pripravljena je majhna nočna malica za tiste z nižjimi sladkorji, predvsem pa veliko vooode!

In zapestnice? Kdo jih je osvojil danes? Tai in Eli pri najmlajših in tudi oba Tima, potem so tu še Nace, ki izbere tokrat manjšo zapestnico, pa Aljaž in potem še Teja, Rebeka in Nika, prvič dobi zapestnico še Vita Lana in na koncu še Danaja.

In zvečer? Kot vedno – prve sladkorje bomo izmerili že ob 23h, nato pa naslednje vse tam do treh ali štirih zjutraj. Dežurna ekipa bo v nedeljo poskusila spati čimdlje, kolikor pač dopušča jutranji ropot in postiljanje postelj…



Ko smo že pri posteljah – vas zanima, kako sta danes pospravili sestri Ana in Marina: za čisto dvanajstico, v sobi ni bilo niti praška, manjkale so tudi postelje in nočni omarici, ni bilo niti brisač, plakatov ali kovčka za prvo pomoč. Tudi tla in stene so se bleščali, zamenjali sta še žarnico in Ana se je potrudila z pranjem in likanjem zaves.



NEDELJA 22. 6. 2014


Jutro začnemo z objemi in poljubi ter pesmico vse najboljše – Natalija že drugič praznuje z nami, razveselimo jo z darilcem in lubenico.

Danes prispe najprej sestra Tadeja, hkrati pa se poslovita sestri Pamela in Ana, obdržali bi ju do konca, pravzaprav bi vsi – ves zdravstveni tim; lahko ostali v koloniji 14 dni – tako spoznaš otroke, z njimi klepetaš in se igraš in vidiš cel program, ki ga skupaj z vodiči priredimo zanje. Zvečer se poslovi še dr. Tanškova, ki poskrbi tudi za naše prijatelje fenilčke, ki v prehrani ne smejo imeti beljakovin – se pravi prehrana brez mesa, jajc, mleka, posebna moka in beljakovinski preparat brez fenilalanina krojijo njihovo življenje. Dieta se je pri večini začela 5 dni po rojstvu in bo trajala vse življenje, potrebujejo redne preglede in posvete pri nas na kliniki in z odvzemi krvi preverijo nivo fenilalanina v našem laboratoriju.

Za presenečenje pridejo kamermani iz Ljubljane, ki snemajo film o diabetesu. Z njimi pride naša Mirica, pacientka št. 1. Prva je bila z diabetesom sprejeta k nam v petdesetih letih, dolga leta je hodila v kolonijo, najprej kot otrok s sladkorno boleznijo, nato pa kot vodička, vedno najraje z najmlajšimi. Skušamo ugotoviti kdaj je bila zadnjič z nami tu na Debelem rtiču – ali 2001 ali pa 2002. Klepet je prijeten, še posebej, ko pride še Stanka s svojo Anjo, ki bo kmalu stara 6 mesecev. Lani je bila z nami kot vodička in smo spremljali njeno nosečnost v prvih tednih, premagovali hipe in jo naučili uporabljati senzor. Torej je mala Anja tudi naš otrok, letos je v koloniji že drugič.

Veliko je obiskov, a vendar se vse odvija okrog snemanja filma, posnamemo Ano in njene deklice v sobi 10, Mirico in njene spomine na kolonijo, pa Cirilovo zgodovinsko zbirko pripomočkov za diabetes in otroke pri merjenju krvnega sladkorja, določanju odmerkov inzulina pa pri kopanju v bazenu, skratka to bo celovečerni film, ki ga bomo gledali vsi!


Obiski se poslovijo, sladkorji prično padati… Sedaj je za nami že osem dni, saj ne moremo verjeti, da bomo kmalu spet doma.

Gostujoče pero: Po principu ljubezen gre skozi želodec in ker vemo, da imamo starši svoje otroke resnično radi, prihajajo naši otroci po obisku staršev nazaj polni ljubezni, ki jo lahko dokaj natančno merimo tudi v obliki povišane vrednosti sladkorja v krvi….

Zvečer je program z imenom – prosto za skupine, se pravi vsaka si zamisli, kaj bo delala. Pred tem bo Ciril z Bernardo otrokom predstavil diabetes po starem – ima veliko zgodovinsko zbirko, ki sega že 40 let nazaj, spomni nas na brigalke, ki jih je bilo treba prekuhavati, pa na Benediktov reagent, in prašek za aceton, pokaže kako so se prekuhavale brizgalke – ob nazornem prikazu, kako so mame injicirale inzulin z debelo topo igloo v zadnjico, pa veliko otrok glasno zastoka Ojoj!!!! Še posebej pa se otroci zamislijo ob Cirilovih besedah, da so bili po postavitvi diagnose v bolnici vsaj tri mesece, medtem ko danes odhitite domov po sedmih dneh ali cello prej.

Bernarda pa lepo pove – “otroci, ko pravite ojoj ob misli na te velike igle in gromozanske odmerke inzulina, ki smo jih prejemali ne pozabite, da brez teh bolečih injekcij ne bi preživeli. Inzulin je pomenil življenje takrat in ga pomeni za vse nas danes. Ko dobiš odmerek inzulina postane življenje lepše in lažje, lahko delaš tisto, kar si želiš – danes, jutri in pojutrišnjem”.

Ko pomislimo na vse pripomočke, ki so na voljo danes bi morali vedeti, da življenje postaja bolj sproščeno, včasih pa je diabetes pomenil 50 gr kruha za zajtrk, 500 m sprehoda in ugibanje, kaj narediti na podlagi urinskih izvidov.

In tudi zato, da gre vašim otrokom bolje tudi z nami v koloniji smo ponoči izmerili 116 krvnih sladkorjev in zamenjali pet setov ob polnoči. Dežurna ekipa je bila delovna vse do štirih zjutraj, ko so lahko mirno zaspali, saj so vedeli, da so sladkorji urejeni in da je z vašimi otroci vse v redu…



PONEDELJEK, 23. 6. 2014

Napovedano je slabo vreme, zato glede na jutranje sonce prestavimo solo na popoldan in potem še na torek, saj je dan vroč in sončen in je odličen za kopanje.

Sobe otkrat pri pospravljanju presežejo vrednost ocene 10, zato soglasno sklenemo, da bo nagrada za vse otroke merjenje krvnega sladkorja v postelji v torek zjutraj.

Pri kosilu se v našo ekipo vključi še prof. Battelino, ki prevzame skrb za najmlajše – Sladkodilčke in Male pisane sladke vile.

Malico tokrat kuhajo fantje – navaden jogurt in rdeči ribez s podlago iz oreščkov, čokolade v prahu in kokosovim maslom ter datlji. Probamo jo vsi in je res odlična. Vredna posnemanja doma, saj je narejena hitro in jo zlahka pripravijo otroci skupaj z vami. Primerna je tudi za tiste s celiakijo.

Popoldan nas obiščeta čarovnik Džon in Simon, ki pripravita enkratno predstavo v kateri pri čarovnijah sodelujejo otroci. Najprej Franci pričara tatooje za vse, potem pa nadaljujejo Mitja, Naian, Lia, Denis, vrhunec pa je zadnja čarovnija, ko po požaru v posodi izpod pokrovke, ki ga pogasi pogleda zajek, ki se otrok ne boji, nahranimo ga, in potem čakamo na večerni ples. Tokrat je to Simonov dogodek, saj poskrbi za “light show” in glasbo, na začetku pa čarovnik Džon s pomočjo sintesajzerja poskrbi še za glasbo za najmlajše. Na plesišču smo spet vsi, zabava traja za najmlajše do devetih, za ostale pa do desetih, ko je na vrsti za nekatere še zadnja meritev sladkorja, sicer pa preko noči izmerimo spet 76 krvnih sladkorjev.

Še nekaj smo vam pozabili opisati – hooping. Veste kaj je to? Zveni zelo “kunštno”, v resnici pa gre za vrtenje hula-hop obroča ob pomoči inštruktorice Barbare. Ko vrti obroč ona sama, izgleda vse skupaj mačji kašelj, ampak, ko si oborče nataknemo mi, kaj kmalu popadajo na tla. Zato imamo pravo uro vadbe, kako obroč pravilno zavrtiš, lahko ga vrtiš okrog pasu, ali pa na vratu, seveda tudi na roki ali nogi. Z njim lahko narediš obrat, ali pa pretečeš igrišče. Zadeva je kar naporna, na koncu ga ni junaka, ki se ne bi potil in poiskal kozarca vode, ali pa skočil v bazen. Se še spomnite hula-hop obročev iz vašega otroštva? Včasih smo jih naredili kar sami.



TOREK 24. 6. 2014


Neverjetno – kljub slabi napovedi se zbudimo v sončno jutro, ki je toplo in brez vetra in le pogled na mokra tla pokaže, da je bila ponoči nevihta. Na jutranji tek se odpravijo prof. Battelino, dr. Bratina in sestra Nataša pa tudi Andrej. Ostali hranijo moči za večerni sladki maraton.

A ker je sončno, po pospravljanju sob – ki spominjajo na kasarniške, saj so rjuhe še vedno zglajene, pri deklicah – oprostite vilah; pa še vedno najdemo posebne figure, na primer okrasek iz storža, papirnate srčke, delfina in tudi najmlajše deklice in dečki pomagajo pri pospravljanju. Zato so tudi danes dlje spali in ekipa se je razdelila po sobah v tišini izmerila sladkor, določila odmerke inzulina in dala korekcije. Tako je bil spanec spet pol ure daljši.

In šola? Danes je bila predzadnjič. Skupina, ki je šolo delala z Bernardo pri zdravnici veliko ve, povedo, kako bi razložili sošolcem, kaj je diabetes, kaj zahteva vodenje diabetesa, vsako dekle poišče svojo največjo težavo, Bernarda pa pove še življenjske izkušnje o diabetesu, ki so že daljše od 40 let. To je pomembno vedeti, predvsem razumeti razliko o tem, kar imamo danes in tem s čimer je Bernarda začela pred 46,5 let. In tako je v večini skupin, vodič je tisti, ki pove kaj je sam doživel in spodbuja, da bi šlo na bolje tudi vam.

Danes štiri delovna dekleta pripravijo jogurt s sadjem (sadni mix) in piškotom, ki edini osladi jed. Seveda v lončkih ne ostane praktično nič in spet je pred otroci jed, ki jo zlahka pripravijo sami. Ali bodo v jogurt stresli borovnice, nektarine ali ananas ter namesto piškota dodali malce črne čokolade ali oreščkov je že stvar odločitve in sezone.

Na plaži je prijetno, hip je malo in bazen se polni, saj je voda vedno bolj topla. Med najmlajšimi so fantki vsi brez rokavčkov, pri deklicah spremljajo le še Nejo, ki pa je najmlajša, Klaro, ki z mavcem težko plava in Eli. Medtem ko mi uživamo na plaži pa se ekipa dvanajstih kolesarjev tokrat na čelu z Jožetom odpravi na pot čez Italijo, Bertoke do Kopra, kjer zavijejo na pizzo, počivajo in ob petih zadovoljni prikolesarijo nazaj. Hipa je bila ena sama, ob tem, da so prekolesarili 34 km. Ne moremo pa mimo dejstva, da so bila dekleta – dve Urški, Ajda, Marjeta in Teja bolj zagrizena kot fantje – dva Tima, Kristian, Vid in Andraž. Na koncu so skočili še v bazen.

In potem smo imeli sladki maraton – najhitrejši trije Denis, Andraž in Tim so 3,5 km pretekli v 16 minutah, vsi otroci pretečejo ta krog, nekateri tudi dva, kot na pravem maratonu, imamo tudi vmesno postajo, kjer vsak udeleženec dobi prvo pomoč – 8 gramsko črno čokoladko, na cilju jih čaka voda. Za čokoladice gre zahvala Kiarinem očetu. Odlične so, in ker so bili aktivni vsi pred spanjem stabiliziramo sladkor še z eno enako čokoladico.

In kako napredujemo v tekmovanju za najdiabetes? Danes zmaga Vid pri piratih v boju proti sladkorju, včeraj v isti skupini prav tako. Pri Zmagovalcih nad hipo se je včeraj in danes zmage veselil Matevž, Specialci v štetju OH pa kot zmagovalca razglasijo včeraj Nala, ki je danes kljub bolečemu trebuhu pretekel 3,5 km! Danes zmaga Jure, ki je za povrhu odtekel dva kroga. In kako je pri specialicih v boju proti ketotrolom? Zmagala sta Lenard in Bor. Pri sladkodilčkih pa Matic H. in Nejc, pridružijo se jim še pisane vile, kjer oba dneva zapestnico dobi Fiona, pri Vilah vbodnih mest zmagata Marija in Kiara, med Krmarkami čarobnega sladkorja Sara in Ema. Lancetke imajo Niko in Evo RM, ki imata krasne sladkorje, med vilami modrega inzulina se veseli Natalija skupaj z Rebeko, ki je nič ne vrže iz tira! In še reševalke diabetičnih težav- tu sta najuspešnejši Zala in Klarisa. Bravo vsem – a jutri se tekmovanje spet začne.



SREDA, 25. 6. 2014


Že zgodaj zjutraj prične deževati, malo grmi in piha in na jutranji tek ne moremo niti pomisliti. Tudi do jedilnice je težko priti, na kosilo tako tečemo v največjem nalivu.

Ampak to nas vseeno ne moti, da ne bi zapeli Nejcu za rojstni dan. Drugič je znami in poleg darilca, se je razveselil lubenice, ki jo bo delil z vsemi sladkodilčki ter malimi pisanimi sladkimi vilami.

Ker je deževalo smo popoldan organizirali plavanje v zaprtem bazenu. Malce vedno znova preseneča nestrpnost odraslih pri srečanju s skupino živahnih otrok, saj smo slišali, da so oni hotelski gostje in da nimamo kaj početi v bazenu, ter da na otroke nihče ne pazi. Res čudno, da niso opazili klopi z našim kovčkom za prvo pomoč, številnih otrok, ki smo jim izmerili krvni sladkor ter tega, da smo bili v bazenih ves čas tudi odrasli, bodisi zdravstveni tim ali vodiči.

In zvečer – neverjetni šov “Znan obraz ima svoj glas” se je preselil med nas, tako se je Tjaša prelevila v Heleno Blagne, Ana v Modrijane, Filip in Aljaž sta nadomestila Cirila in Danilota, Nina je bila neverjetna Severina in Miha Conchita Wurst. Na koncu je zmagal Aljaž, ki je s svojo Žabo Liljano pritegnil glasen aplavz.

In večer se je končal tokrat po deveti uri, nebo se je razjasnilo, luže so se začele sušiti in spet smo pripravili nočne sezname meritev sladkorja, opozorila, koga je potrebno zbuditi za polnočno lulanje, pri komu bo morda potrebno menjati set, če se sladkor ne umiri. Denis vodi današnjo nočno dežurno ekipo, ob polnoči meritev opravi skupaj z zdravstvenim timom, a tudi tokrat je noč mirna, meritev je kar 116.

Medtm, ko merimo sladkor pa praznujemo še zadnji rojstni dan v letošnji koloniji… To je vedno prijetno in nas hkrati spomni, kako hitro tečejo leta!

Oh, skoraj bi pozabili – kako je bilo pa z najsladkorji?

Prvič se je zmage veselil Andraž, pri mlajši nato Leon, Jure in Tim pa še Matic Z, med najstarejšimi dekleti je spet zmagala Monika (bo tako tudi doma?), enako še Ines Dolores ter Lea, ne pozabimo še na Emo, Danajo in Karin.




ČETRTEK, 26. 6. 2014

 
O, zjutraj sije sonce, in ob šestih odtečeta svoj krog le Katarina in dr. Bratina. Drugi so že preveč utrujeni, pa tudi tekačici potožita o bolečih nogah in tempo je bolj počasen. A vendar – po teku se sestanemo in naredimo plan za najbolj pomemben dogodek v koloniji – pisali bomo tost poznavanja sladkorne bolezni.

Otroke razporedimo po starosti in vrsti terapije v šest skupin, otroci test pišejo 1 šolsko uro, vprašanja so za višje starostne skupine vedno težja, imamo tudi negativne točke, da znanje objekitvno ocenimo. Zanima nas, kako rešujejo hipe, ketoacidozo, koliko poznajo hrano, merjenje bazalnih odmerkov in podobno.

Otroci se ob desetih že kopajo, zdravstveni tim pa  pregleduje teste, razdelimo se v šest timov po dva in število rešenih testov se kmalu poveča. Do kosila so pregledani vsi, Andrej nato sešteva točke, Ana pa pripravi sezname in diplome. Nato še pripravimo nagrade za znanje, prav vsi otroci tokrat ob pomoči donacij prejmejo veliko brisačo in nahrbtnik, najbolj uspešnih deset pa še druge nagrade. Starši poglejte v kovčke, tam je spravljena tudi diploma skupaj s testom.

In kako je otrokom šlo – v skupini 5 – 6 let starih je največ tock zbrala Ranya, ki sta ji sledila Žan in Eli.

Malce starejši od 7 – 8 let, so imeli daljši test, Tai Tristan opozori, da je že lani zmagal, novinka tina je na drugem mestu in Matic Z. ji je takoj za petami.

In kako je šlo devet do desetletnikom? Tu je test rešilo 29 otrok, med njimi le ena ni zbrala polovice tock, najbolj uspešni trije pa so bilinovinka Ema K., takoj za njo pa Leon in Tara.

V skupini 11 – 12 let so bile prvič negativne točke, a kljub temu je zmagovalka Ana zbrala zelo visoko število točk, premagala je 20 vrstnikov, le dva sta ji tesno sledila – Lea in Enej, ki pa sta prejela opozorilo, da bo treba to znanje tudi uporabljati.

Sledili sta še dve skupini, ki sta morali pokazati največ znanja – najstniki stari 13 – 14 let, presenetila je Ines Dolores pred Mašo in Nejcem, pri najstarejših pa je absolutna zmagovalka prejela zasluženo nagrado tablico, sledili sta še Zala in Ema L.


In kakšen je bil boj za naj sladkor? Ker so številni otroci priredili pravi stampedo v Kopru na stojnice s hrano, smuti, kokice, hamburger in burek niso bili varni, posledično pa so šli sladkorji v nebo. Še ob 22. Uri je kljub nočnemu plavanju marsikateri sladkor preko 20 mmol/l – pa ni bilo o zamašenih setih nobenega sledu. Med zmagovalci so bili Kristian, Matevž in Maj pa še Lenard in Žan med fanti, pri dekletih pa pri najmlajših Lia, poleg nje pa še Leticija, Ema K, Sara, Ana in Zala. In jutri – jutri poiščemo tiste z najbolj stabilnimi sladkorji vseh 14 dni, ki pa imajo poleg tega še dober HbA1c in smo v the štirinajstih dneh opazili, da vlagajo trud v vodenje svoje sladkorne.



PETEK 27. 6. 2014

Sončno je in vroče in res že predzadnji dan? Saj ne moremo verjeti, da bo vse zadnjič, zadnje pospravljanje sob, zadnje zbiranje lepih sladkorjev, zadnji plavalni dan, zadnje kuhanje malic, morda jutranji tek in na koncu poslovilni večer.

Prav ta nas popelje čez vseh 13 dni na Debelem rtiču, čez naša tekmovanja in plesne zabave, za nedeljski rojstni dan čestitamo Klari, ki se ji čez obraz kljub mavcu na roki razleze srečen nasmešek.

Letos imamo novo nagrado – namenjeno otrokom, ki so 14 dni zdržali brez telefona, več kot 10 jih je bilo. In brez telefona ni bilo nič več prelitih solzic, pač pa veliko veselja ob prejetih pisemcih, telegramih, karticah vas vseh, izkazali ste se starši, babice, dedki, sestre in bratci pa še kaka teta in stric. Koga vse smo lahko pohvalili? Tima, Mitjo in Lenarda pa Danajo in Tino, Matica M in H, Nejca in še Fiono, Ranyo, Eli, Tino, Lio, Nejo, Klaro in Karin.

Letos je bilo v koloniji še prav posebno tudi zato, ker smo ob Milanovi pomoči in dobri volji še bolj povezali skupini otrok s sladkorno boleznijo in fenilketonurijo, vedno bolj postajajo skupina prijateljev in ne več dve povsem ločeni skupini!

In seveda ne moremo mimo najbolj pospravljenih sob ta dva tedna, od najmlajših do najstarejših so se potrudili prav vsi, v sobah ni bilo smeti, mokrih kopalk in brisač, tudi kozmetika je zjutraj izginila iz poličk in dvakratni pregled omaric je preprečil katastrofo tudi tam. Letos sta se posebej izkazala Bernarda in Ciril, ki sta svoje vile in pirate postavila v vrsto in jim pokazala vse izgubljene majčke, hlačke, copate in igračke in tako je večina prtljage odpotovala domov. Zmagovalke? Hitro smo jih prepoznali, saj so bile brez konkurence – Reševalke diabetičnih težav pod budnim Aninim očesom ter Vile modrega inzulina. Seveda nihče ni ostal brez simbolične pozornosti, majhnega darilca.

In potem najpomembnejša tekma – tista, ki je na vrsti doma prav vsak dan – borba za najlepše sladkorje, v tej tekmi smo upoštevali tako sladkorje pod 12 mmol/l (vendarle gre za ekstremne pogoje v koloniji), število hip in HbA1c. Med vsemi najboljši vzor je bil vodič Danilo, nič ga ni vrglo iz tira, nobene hipe nismo zabeležili in nobenega sladkorja preko 10 mmol/l. Za petami mu je bil naš piratski šef Franci, ki je imel eno hipo in en sladkor preko 10 mmol/l. Da ne omenimo tršice Tanje, ki je imela najlepši HbA1c 5,9%; in seveda Vite – mlade vodičke, ki je zmagala med pomočniki vodičev z izjemno lepimi sladkorji, ki jih nujno potrebuje. Držimo pesti, da bi tako ostalo tudi doma Vita!

In kako je bilo po posameznih skupinah otrok? Veliko teže, saj je bilo toliko skušnjav, na začetku so bili odmerki inzulina še preveliki in so bile na programu hipe, na koncu pa seveda utrujenost in kakšen skrit priboljšek odnese sladkor v nebo. A vseeno – pohvale za vsak izmerjen sladkor, pravočasno prepoznano hipo in trud za redno odmerjene boluse. Naj naj lepši sladkor med vsemi otroci je imela Rebeka, ki jo je razveselil nov tablični računalnik (Matic še enkrat hvala). Vedno nam je v veselje, ko vidimo da so med zmagovalci tisti, ki imajo doma veliko težav s sladkorčki. Upamo, da komu med njimi pokažemo pot, kako gre lahko bolje in laže z lepimi sladkorji. Poleg Rebeke so bili letos najboljši še Vid, Timi M, Maj, Lenard, Matic Z in med dekleti še Zala, Selma, Ema K, Leticija in Fiona… Vsi so dobili diplome in spominček na to kolonijo, prislužili pa so nagrado tudi vsem ostalim v sobi, saj si jo z vsako meritvijo sladkorja in vsakim odmerkom inzulina tudi zaslužijo!

Ana je v Denisovem imenu pohvalila še naše najšportnike, tiste, ki so kolesarili, najhitreje pretekli maraton (Bravo Andraž in Matic) ali pa se udeležili vseh jutranjih tekov. Za nagrado so dobili majice, ki jih je podpisal Filip Flisar…

In seveda smo se morali zahvaliti vsem vodičem, pa osebju, dr. Bratina je za rojstni dan dobila posebno drevo s 120 prstnimi odtisi vseh, ki smo bili na Debelem rtiču v naših enajstih vilinskih sobah in piratskih brlogih.

Sledila pa je še noč polna zmešnjave – ali nas bodo pobarvali s flomastri, kako bo z zobno pasto – bo končala na našig glavah ali ostala na varnem v tubi, ali bi sploh zaspali, kdo je dežuren danes, da nas bo lovil pri nočnih akcijah? Klepetanje se je razlegalo dolgo v noč, medtem pa so pridne roke hitele in pospravljale in pakirale – Tanja športne rekvizite in igrače, knjige, Ajda kuhinjske pripomočke, Nataša, Mihela, Marina, Irena in Alaina z Urško našo ambulanto, razdelili smo še inzulin in sete, ki so ostali in kup škatel v preddverju je bil vedno večji.

Ali veste, da smo vsak dan izmerili vsaj 850 sladkorjev, od tega 100 ponoči in 50 na plaži in večernih prireditvah. Da je bilo potrebno menjavati sete v povprečju na dva do tri dni in če upoštevamo, da je bilo uporabnikov črpalk več kot 100 to pomeni petkrat vsakemu, nekaterim tudi večkrat, spretne roke so tako polnile brizgalke, menjavale inzulinske sete in to po 40-krat dnevno. Tu so še razdeljena zdravila, rešene hipe (zanimivo, kljub vsemu smo porabili manj soka, glukoznih tablet, približno 20 kg sladkornih kock in več škatel polnozrnatega prepečenca in grisinov), pozdravljene začetne ketoacidoze, odločitve o menjavi vbodnih mest (prav vsem otrokom smo pregledali kožo in opozorili na napake pri vstavitvi setov) ali vrsti setov. Reševali smo zadrege s praznimi baterijami za inzulinske črpalke, zamenjali štiri pokvarjene črpalke, pregledali vse pene in spraznili zaloge lističev, lancet, iglic, inzulina in setov.

Na vso srečo nismo rabili niti enega antibiotika, pa samo eno škatlo septolet, manj je bilo pikov komarjev in praktično nič alergij. Imeli smo eno počeno kost v podlakti in en porezan podplat, rešili smo nekaj prepirov in en manjši dekliški pretep, posušili več solzic in podelili na stotine nalepk za lepe sladkorje za pridne otroke, za rojstni dan ali za spodbudo.

In vse to v štirinajstih dneh, pa saj to sploh ni mogoče!



KONEC JE - SOBOTA 28. 6. 2014

Sončno jutro je hkrati zadnje na Debelem rtiču za vse nas, delovna ekipa se zbere ob pol sedmih na zadnji kavi, da naredimo plan. Razdelimo se v skupinice po dve, vzamemo liste z imeni otrok in se odpravimo v sobe, vsaka skupina bo izmerila sladkorje otrokov v dveh ali treh sobah. Že prejšnji dan so si otroci razdelili zadolžitve, kdo bo pometel sobo, kdo pregledal omare, slekel blazine ali oddeje, jih zložil na kup ali odnesel posteljno perilo. Ne boste verjeli, tako najdemo veliko pozabljenih brisač, igrač, telefonov, knjig, deodorantov in še česa. Šele, ko je soba čista in pospravljena vemo, da tam nismo ničesar pozabili. Tudi smeti odnesemo sami in pregledamo hodnike in omare, sprehod mimo obešal za brisače zmanjša nevarnost, da bi ostalo na rtiču vse kar smo prejšnji dan tja obesili.

Medtem izmerimo sladkorje, prestavimo črpalke na standardni profil, navodila za starše so že v kovčkih, damo standardne odmerke inzulina in napoči zadnji zajtrk. O, potem pa vsi stečemo pod naše drevo, da naredimo še zadnjo slikico, za eno leto je to zadnji spomin na Debeli rtič. Potem pomagamo napolnit tovornjake in ko se ti odpeljejo nas čakajo že avtobusi. Takrat se poslavljanje začne, saj so po nekatere prišli zjutraj starši, v četrtek zvečer sta odšla le dva, kar pomeni, da želimo ostati do konca skupaj…

In – vidimo se spet drugo leto!

Smo kaj pozabili? Morda nekaj opomnikov staršem – vaši otroci vas imajo zelo radi in tudi vi njih, ampak pokažite jim ljubezen drugače kot s slaščicami, pizzo ali lasagno. Naj pri pripravi hrane sodelujejo tudi sami. Veliko jih je bilo veselih, ko so skupaj z Ajdo pripravljali malice. Pojejte zajtrk skupaj z njimi, tudi če boste šli v službo 5 minut kasneje ali pa bodo oni vstali 10 minut prej. Naj bo večerja skupen obrok… Skušajte spremeniti prehranske navade skupaj z njimi, lahko kupite ali spečete boljši kruh, namesto kupljene paradižnikove omake pripravite še boljšo sami, namesto piškotov iz vrečke pa pripravite katero od svežih sladic, ki smo jih otrokom ponudili tudi mi. Namesto tablice ali novega telefona morda potrebujejo skupno kolesarjenje, pogovor ali en objem več na dan.

Ni enostavno, kadar se v družino prikrade kronična bolezen, ampak lahko jo obrnemo tudi vsem skupaj v prid.

V naši sladki koloniji vil in piratov smo vam skušali za 14 dni odvzeti skrbi, zato bi se radi posebej zahvalili v imenu Društva vsem vodičem – najvodiču Franciju, ki je 14 dni bedel nad nami vsemi, Cirilu, Danilotu, Andreju, Kristjanu in Filipu, ki so vzgajali še Aljaža, Gregorja, Nejca Jožeta in Alena, tu so bile tudi Bernarda, Ane Ti, Tu in P, Tjaša, obe Sari ob njih pa Vita, Žana, Laura, Klara in Nina, ne pozabimo na športni duh v koloniji ob pomoči Denisa, tu je bila naša Tanja, ki je skrbela za zabavne igre in športne rekvizite, delavnice med spalno uro in rekvizite za zabavni program. V kuhinji je bila ves čas nasmejana Ajda, ki je nadzirala pripravo malic in vsak dan od sedme dalje skrbela za zajtrke. Miha, Tjaša, Katarina in Tina so skrbeli za psihološke delavnice in letos tudi za raziskovalni del kolonije.

Prav vsi iz oddelka se kolonije udeležimo z veseljem, poveže nas z otroci, bolje jih spoznamo, se ob njih nasmejimo in sprostimo. Letos smo prvič med nami pozdravili dr. Šuput Omladičevo, že lani je otrokom dneve popestril dr. Dovč, dr. Šmigoc Schweiger, dr. Kotnik in dr. Žerjav Tanšek ter dr. Bratina pa so že stalnica kolonije. Budno oko naše glavne medicinske sestre Barbare je pregledalo vsa vbodna mesta, za njo so se zvrstile še Ana, Tadeja in Urška, brez zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester kolonije ne bi bilo, toliko rešenih hip in izmerjenih sladkorjev, danih injekcij in pomoči pri menjavi setov, pa crkljanje in klepetanje, Jure je skrbel še za šport, vsako leto sta z nami nepogrešljivi Marina in Mihela, tu so še Marta, Pamela, Alaina, Irena, Nataša, Berni in seveda naša nutricionistka Andreja, ki je že doma pregledala vse jedilnike in pripravila letošnji izbor malic.

Vsi smo bili letošnji del sestavljanke, ki je naredila kolonijo prijetno in zabavno. Seveda ste tu še starši, ki ste nam zaupali otroke za teh 14 dni, prispevali drobna darilca za naš nagradni sklad in z donacijo omogočili, da je bil na mizah sladoled ter je vse teklo gladko.

Letos se moramo zahvaliti ga. Ani Žerjal vodji Debelega rtiča, ki je skupaj s svojim osebjem poskrbela, da nas je pričakal prenovljen paviljon z novimi posteljami, jogiji in blazinami, na novo tlakovano okolico, skrbeli so, da so nas obroki pričakali pravočasno in da je bil paviljon očiščen in opremljen že pred našim prihodom.

In zato – morda drugo leto spet skupaj sedemo na avtobus in čakamo kaj prinese teh 14 dni na Debelem rtiču!

Slika