Arhiv novic

» Nazaj v arhiv novic

Dnevnik kolonije na Debelem rtiču 2011 (prvi teden)


17. junij 2011 – petek

 

Tedni priprav se zaključujejo, zjutraj najprej pripelje na kliniko še tovornjak. Potrebno je naložiti vse pripomočke, v skladišču čakajo kolesa, pijača, prepečenec, sokovi, darila… Prvi del odprave se tako začne. Zdravstveni tim pričaka na rtiču sonce, ogledamo si naš paviljon, vilo Celcer in morje. Potem je potrebno razložiti tovornjak in sledi še čakanje na avtobuse.

 

Na avtobusu ob prvem pogledu na modrino morja sestra Marina kot vsako leto zavpije »MOOOORJEEE« in pot se konča. Otroci poiščejo svoje sobe, stare prijatelje in navežejo se prvi stiki z novimi sladkorčki. 40 otrok je letos prišlo prvič med nas, verjetno je te najbolj strah, kaj jih čaka. Prva meritev sladkorja, prva večerja, prvi klepet in ob desetih zvečer prvi nočni klepet v sobah.

 

 

18. junij 2011 – sobota

 

Zjutraj se oglasi glasba točno ob 7.15. Na vratih že visi razpored kako merimo sladkor, kje se določajo inzulini. Spet isto kot lani, dolga kolona čaka na meritev sladkorja, za hipe poskrbimo s sokom in prepečencem, na visoke sladkorje odreagiramo z dodatkom inzulina. V jedilnici so pripravljene mize, čaka zajtrk. In nato postiljanje postelj – doma jih večini ni treba, tu pa je postiljanje postelj pravi izziv, kako ukrotiti odejo, kaj narediti s pomečkano blazino, kako napeti rjuho, da bo odskakoval kovanec in predvsem – vse smeti, oblačila veeeen iz sob. Bo 10? Danes še ne.

 

Nato odhod na plažo, naš paviljon vedno zasede najbolj ugledno mesto na leseni ploščadi. Ugibamo, kako bo letos z reševalci, bomo spet najbolj glasni, tisti, ki špricajo in skačejo v bazen? Voda je mrzla, sonce toplo, v morju pa – katastrofa, da ji ni para, meduze!

 

Zvečer imamo spoznavni večer, vodiči predstavijo, kaj vse bomo delali, podelimo prve nagrade za naj sladkorčke in krstimo vse novince, ki so prvič z nami.

 

 

19. junij 2011 – nedelja

 

Zjutraj je najprej še toplo, prvi tekači se odpravijo na pot že ob šestih. Ob osmih sledi presenečenje, saj se ohladi za 10 stopinj, zapiha in oblači, nato pa prične deževati. Vendar pa dolgčas ni prehud, zvečer vztrajamo pri slovenskih talentih, najmlajši pri risankah, dopoldan pa se razporedimo še v skupine za našo »Sladko šolo«

 

Ste vedeli, da pripravljamo malice? 10 otrok pripravi skupaj z Niko obrok za vseh 140. Ajdova kaša z kremo iz jogurta in maskarponeja ter višenj večini ni bila všeč, zato pa toliko bolj jogurt z zmrznjenim sadjem in kosmiči.

 

 

20. junij 2011 – ponedeljek

 

Zdaj je tekačev že več, ob šestih jih štarta 5, ob 6.35 še 7. Ostali otroci še spijo in čakajo na budnico do 7.15. Večina se nato zaspano opoteka naokrog, treba je opraviti meritev sladkorja in še pregled urinskih izvidov. Sladkorji so lepi, največkrat med 4 in 7 mmol/l, med tistimi izven meja pa več prenizkih kot previsokih. Pospravljanje postelj postaja vedno bolj uspešno, komisija pa natančnejša, je to že lahko 10, ali je 9.5. Mogoče 9.5 z rožico? Tisti, ki najlepše pospravijo imajo srečo, saj jim pride naslednji dan nekdo izmeriti sladkor v posteljo, spijo lahko do 8h!

 

Začne se šola – skupinice imajo pogovor s sestrami, dietetikom zdravnikom, vodiči ali diplomirano medicinsko sestro. Izziv za nas je, kako pripraviti otroke, da sodelujejo in nam pokažejo kaj znajo.

 

Vreme je pravo poletno, sonce vroče, morje mokro in slano, meduze je odpihnila burja. Popoldan se prelevimo v pirate, vse skupine sodelujejo, metanje nožev, iskanje zaklada z zavezanimi očmi, veslanje, prenašanje ruma… Najboljši pirati dobijo nagrade, vsi pa zaklad – tablice z imeni.

 

Za malico smo pripravili tiramisu z breskvami, ocena 10!

 

Zvečer imamo še ples, naš standardni ples ostaja YMCA, plešejo tudi tisti, ki se sicer plesu na daleč ognejo. Vroče sonce popoldan zvišajo sladkorje v višave, ples jih spravi nizko, tudi prenizko. Ampak prepečenec tekne in grisini tudi pomagajo.

 

 

21. junij 2011 – torek

 

Praznujemo prvi rojstni dan na rtiču – Anže je star 6 let. Cel paviljon mu čestita pri kosilu, zapojemo pesmico in Bernarda mu izroči darilo – balinčke, razložimo tudi, da Anže praznuje z vsemi tako, da organizira malico – kepica sladoleda z črno čokolado, mletimi orehi in polovice hruške. Spet čista desetka! Princeske in tukanujčki pa si ogledajo še policijski čoln in se z njim zapeljejo do Kopra, navdušenje je veliko, nikogar ni strah hitrosti.

 

Naše sestre prihajajo in odhajajo – odšle so Marta, Irena in Ivica, prihajajo Ana, Jure in Patricija. Ali si lahko predstavljate, da izmerimo 1000 sladkorjev vsak dan, zamenjamo po 30 setov in damo 100 injekcij inzulina na dan? Da ne omenimo 50 hip, brisanja solz in smeha, kadar kdo pride vprašat, če je še v »renesansi«.

 

Celo popoldne tečejo priprave na dogodek leta – izbiramo »Miss in mistra« Debelega rtiča, razdelimo 100 številk, otroci so s seboj prinesli oblačila prav za ta namen. Frizure, parfumi, ličenje, vse teče po protokolu, tudi komisija izbere večerne obleke, na mizi je prt in rože, ozvočenje pripravljeno. Marinka je voditeljica, dolgi svetli lasje plapolajo, ko pokaže, kako mora potekati nastop. Male missice, mali mistri, velike missice in veliki mistri. Kdo je najlepši? Na koncu fotografiramo Mitja, Adriana, Nino in . Vsi dobijo nagrade, najbolj se nasmeji Adriano saj dobi brisačo z napisom »Tu leži kralj«.

 

 

22. junij 2011 - sreda

 

Tudi ta noč mine mirno, izmerimo pa 118 krvnih sladkorjev med polnočjo in četrto jutro zjutraj. Dežurna ekipa zaklene paviljon in si želi samo še spanca. Pa kaj ko jih že ob sedmih zbudi budnica.

 

Pred sedmo spet vidimo tekače, obe zdravnici, naša kuharica, psihologinja in seveda glavni vodič Andrej, kam torej – čez vinograd pa do meje ali v hrib in med vinogradi nazaj. Ko prva skupina konča, tečejo že drugi, 15 jih je danes, vodi jih naš športni vodja Denis.

 

Dan je vroč, morje vedno bolj toplo, sonce ves dan pripeka. Kaj bo skuhala kuharska ekipa? Danes bo to tunin namaz v polnozrnati štručki s koruzo, paradižnikom, majonezo zamenjata skuta in kisla smetana, njami še bi, je kaj ostalo?

 

Zvečer imamo olimpijske igre, otroci so razdeljeni na starejše in mlajše. Prenašajo žogice z loparji, preskakujejo drug drugega, tečejo z napihnjenim balonom med nogami. Neverjetno skoraj nihče ne pogreša računalnika in TV ekrana!

 

Ker so vsi aktivni razdelimo majhno malico pred spanjem (10 gr OH res ni preveč kajne?). Zato so sladkorji ob polnoči lepi in čez noč hip malo.

 

 

23. junij 2011 – četrtek

 

Spet vroč dan in zato je najbolj popularen bazen. Veliko se jih opogumi in odide v morje, najmlajši se igrajo na obali. Kar 2 heroja je že pičila osa, a se hrabro držita. Tako Nejc, kot Gašper pokažeta otečeni dlani, a ne stokata in ne jokata.

 

Male klepetulje odidejo z dr. Bertokovo, dr. Tanšek in med. sestro Bernardo in Andrejem v Elerje jahat. Pričaka jih bel konj in vse opravijo pravi jahalni tečaj. Kot Pika Nogavička jahajo »u rikverc«. Tudi Manja premaga svoj strah in konja poboža.

 

Naša diplomirana medicinska sestra Ana prvič praznuje rojstni dan z nami, dobi darilo, ki so ga izdelali otroci, spet vsi skupaj čestitamo. Si predstavljate kako je, če ti naenkrat čestita 170 ljudi? Nepozabno, res!

 

In zvečer? Pride skriti gost – Boštjan Romih s kvizom »Lepo je biti milijonar«. Tri skupine odgovarjajo na vprašanja, sploh ni dvoma da vse znamo. Naj bo to diabetes ali splošno vprašanje, le redko izberemo polovičko ali klic v sili. Vse tri skupine odgovorijo na vprašanje za milijon in prislužijo bidone za svojo skupino in športne rekvizite zase.

 

Preko celega dneva in noči smo izmerili spet 942 sladkorjev. To res ni malo!

 

 

24. junij 2011 – petek

 

Danes se vreme skisa, hladneje je, pade par kapelj in nato zapiha burja.

 

V šoli se pogovarjamo katere so naše najljubše slaščice. Največkrat slišimo odgovor Milka čokolada z lešniki ali sladoled. Tudi na vprašanje, koliko čokolade si največ pojedel naenkrat dobimo odkritosrčne odgovore, največkrat so to 2 ali 3 vrstice. Ob ogledu napete nogometne tekme pa je izginilo tudi 300 gr – a pojedel jo je en sam in ne cel razred.

 

Danes odideta Jure in Patricija, na novo pa sta z nami Mihela in Nataša. Poslovila se je tudi dr. Tanškova, odšla je še Bernarda. Najraje bi videli, da bi vsi ostali tukaj vseh 14 dni.

 

O, za kosilo so spet njoki, to je najboljši del kosila, vse ostalo lahko pozabimo. Do konca kolonije jih bomo znali tudi pokriti, začnemo po protokolu 80 gr njokov ima 15 gr OH. Ne bo šlo, sladkorji so visoki. Kaj pa 60 gr njokcov in 15 gr OH. Ampak potem nas preseneti kuhinja, ki nam speče drugo vrsto njokcev, bolj rahli so in zgodbi se spet začne na začetku.

 

Spet pojemo, tokrat čestitamo Manci, ki že 5 let praznuje rojstni dan kar med nami. In seveda je zato malica odlična – sladoled so pripeljali Majevi starši iz Portoroža, dodamo pečen ananas z črno čokolado in pinjolami. Super, da je toliko rojstnih dni vsako leto.

 

Popoldan nekateri igrajo nogomet, drugi gredo na trim stezo, najmlajši se igrajo v igralnici, nekateri bi kar zaspali, en teden je mimo in noči so prekratke.

 

Zato imajo zvečer najmlajši »pižama party« z ogledom risanke. Starejšim pa Ciril, Bernarda, Franci, Danilo in Andrej razložijo kako so vodili sladkorno bolezen pred 40 leti, pa pred 30 leti, pa pred 20 in kako danes. Pogled na stekleno iglo in grozljivo dolgo in debelo iglo marsikoga pretrese. Enako misel na urin, ki se je vsak dan kuhal v epruvetah po 20 minut. Kje je šele prvi aparat, kaj šele črpalka…



Slika