Arhiv novic

» Nazaj v arhiv novic

DNAVNIK KOLONIJE 2017 - 2. teden

FB profil "SLADKORCKI"

Sobota 24. 6. 2017
Pa smo že pri drugi soboti v koloniji - neverjetno prvi teden se je že končal, prihajajo obiski in vedno več odličnih dogodkov je pred nami.
Sobotno dopoldne prinese posebno doživetje za najmlajše tjulnje in želvice - z dr. Tanšek in dr. Bertok odidejo na jahanje v Elerje. Čaka jih bel pikast konj Pike Nogavičke in prav vsi ga pobožajo in zajahajo, deklice jahajo celo v leže. Marsikdo od otrok je prvič blizu konja, a strah ni nikogar!
Spet imamo nov vrhunec dneva - Zvezde plešejo popoldne pripeljejo med nas Varjo, Jagodo in Tadejo, ki bodo vodile plesno tekmovanje, brez katerega Debeli rtič ne more. Povabimo fante in dekleta in po začetnem oklevanju se zbere 30 fantov in 40 deklet. Začne se razlaga o prvi koreografiji na glasbo Saturday night fever - Varja razlaga, Tadeja in Jagoda kažeta prve korake. Sama obupam nekje pri "kitari", ampak plesni skupini uspe odlično, nekaj ponovitev in nastop postane usklajen, tako da se začne naslednja koreografija, tokrat ločeno za fante in dekleta - dekleta imajo kot plesno podlago Hello, fantje pa Can't stop the feeling. Neverjetno dobro jim gre, kljub temu, da je v paviljonu 30 stopinj. Na koncu smo kot v bazenu, ampak brez hip, Katja opravi le nekaj meritev tistim, ki ne vedo ali jim je vroče, ali imajo hipo. Med plesalci so tudi Aljaž, Luka in Jernej in tako dobijo fantje še več zagona.
Za dekleta pa je na vrsti naslednje presenečenje - pride visažistka Katja Španja z Ano, Tejo in Sonjo, družbo jim dela še Jurij. Terasa pred vilo Celcer postane pravi okvir za skupni nastop. Tako Katja in Ana poskrbita za make up, Sonja in Teja z veliko zalogo lakov za nohte poskrbita za res lepo manikuro, potem pa priskočijo še Irena, Marjeta in Tina in dolgi lasje dobijo obliko v kitah vseh vrst. Ličenje traja dve uri do nastopa, ki je pred našim paviljonom.
Izberemo komisijo - Urško, dr. Dovča in plesalko Kiaro, pripravimo table z ocenami in prvi ples se začne. Saturday night fever požene velik aplavz in prve ocene stroge komisije. Sladijo fantje, ki dobijo skupno oceno 26 in nato še dekleta, ki dobijo enako število točk. Seveda - saj so vsi najboljši. Nato mora svoje plesno znanje dokazati dr. Dovč, ki se z Varjo zavrti v vroči salsi (verjetno je trdo treniral v tednih pred kolonijo), da pa pokažemo, da nismo od muh pa poskrbita najprej Kiara in Lana, ki odplešeta svojo koreografijo - spet na priljubljeno Despacito in potem seveda naš zvezdnik Jernej z Michealom Jacksonom za podlago...
In ker je ples tako dober za nižanje sladkorja in top šport za našo kondicijo smo na koncu na plesišču vsi in ob pol desetih komaj uspemo zaključiti, da se paviljon lahko umiri.
In res - večin sladkorjev je tam, kjer jih želimo imeti - pod 10 mmol/l.


Nedelja 25.6.2017

Nedelja je dan za obiske in praznovanje. Po šoli prihajajo starši, ki želijo zvedeti najnovejše novice.
Pa napišimo še nekaj o tekmovanju za najsobo...
To je vedno eno od velikih tekmovanj, sodelujejo namreč veliki in mali, pomagajo vodiči, edini namen pa je, da se sobe ne izgubijo v mokrih kopalkah in brisačah, praznih steklenicah, platični embalaži žvečilnih pa odvrženih oblačilih in revijah - 12 otrok v eni sobi z vodiči, si lahko predstavljate kaos po dveh tednih?
Komisija je določena že pred kolonijo - natančna je in vsak dan beleži opombe in pohvali tudi tiste, ki so najbolj natančni pri postiljanju!
In zato že dolga leta tekmujemo v izvirnosti pri postiljanju - uporabimo kar odeje, storže, papirne risbice. Vedno se najde kdo v sobi, ki ostale spodbudi, da naj bodo postelje res top. Verjetno bi kateri od otrok najmlajše skupine kar odskočil od skrbno napete rjuhe.
Nagrada? Ena ura dalj spanja, majhen sladoled - na koncu pa seveda nekaj za vse!
Bi kaj takega morda uvedli tudi vi doma?
Velika večina gre na plažo, kjer nas ob pol dvanajstih preseneti tramontana, ki v hipu ohladi ozračje za pet stopinj in postane zelo prijetno.
Še bolj nas preseneti popoldan, ker s seboj prinese hudo novihto - nad nami se utrga oblak in res pada kot iz škafa. Hladnejše ozračje osveži naše možgane in takoj dobimo novo neumno idejo, ki jo takoj uresničimo - zdravstveni tim odigra gledališko predstavo "Pojemo v dežju" in nato sodeluje v tekmi Cambridge - Oxford v veslanju po divji reki Debelega rtiča.
Sledijo pa priprave na najbolj pomemben večer - Praznovanje 50 let kolonije.
Anže že zjutraj odhiti k Mahorčič v Rodik po naše slastne torte, v kuhinji Debelega rtiča pa pripravijo torto za otroke, ki imajo diabetes in celiakijo ter za otroke s fenilketonurijo. Ob pol osmih pride naš rojstnodnevni gost - Omar Nabar, Franci in Milan pripravita vse za njegov koncert.
Uvodne besede v teh 50 let naredi dr. Bratina, ki na oder povabi tiste z najdaljšimi spomini na kolonijo - Marino, ki je bil v koloniji že 47 krat, Mihelo, ki je spremljala otroke že 35 krat, ter vodiča z najdaljšim stažem - Andreja, ki je manjkal le trikrat. Vrsta slavljencev, ki so bili v koloniji več kot desetkrat je dolga - pri fenilih so to Tjaša, Marica in Urban, med našimi vodiči so bili vsaj desetkrat Blaž, Glorija, Anita in Tadeja ter sestra Tadeja in Tjaša, mejo 20 let so prestopili že zdavnaj prof. Battelino, dr. Tanšek in dr. Bratina, več kot tridesetkrat so bili z nami Bernarda in Danilo, Ciril. Neverjetno - 25 let kolonije pomeni eno leto življenja z otroci z diabetesom! 
V govoru tudi prof. Battelino pove kako zelo pomemben je ta tabor za vse otroke s sladkorno boleznijo in ga pohvali, da je eden najboljših v Evropi. Presenečenje nam pripravi še vodstvo Debelega rtiča, ki nam podari čudovito grafiko z res odličnim napisom...
In potem se začne koncert, kjer pojemo vsi, Jernej pa Omarjevo glasbo podpre s plesom in vzdušje je res odlično.

Naša torta...
Vredna je ogleda in opisa!
Ko smo se pripravljali na praznovanje 50 let kolonije, smo takoj razmišljali o koncertu in slavnostni torti. Upali smo, da bodo v Kopru priredili še ognjemet ob državnem prazniku, pa iz tega ni bilo nič.
In smo iskali slaščičarja, slaščičarno, ki nam bi torto naredil. Najlaže nam je poklicati v Rizibizi, kjer nam je ga. Patricija povedala kje iskati najboljše - pojdite h Kseniji Mahorčič v Rodik.
Ekspedicija je zahtevala seveda obisk te odlične gostilne in tja sta se odpravili dr. Bratina in ga. Čampa, zaključne naloge na Univerzi v Izoli so bile odličen izgovor za kosilo v Rodiku in na ga. Ksenijo smo naslovili prošnjo za torto za 120 oseb. 
Majhni koščki, samo naj bo res top in primerna za otroke s sladkorno. Že opis čokoladne dobrote je priklical nasmeh na obraz. Bela, mlečna in temna čokolada naloženi ena nad drugo, enostavno - a iz vrhunskih sestavin. 
Za naše sladkorčke samo najboljše!
Nekako so nas uvrstili med poročno torto in Sladolent in v nedeljo je Anže odhitel po torte - 8 lepotic nam je bilo namenjenih.
Koščki so bili majhni - a vsak grižljaj slasten. Vsak otrok je dobil košček za 15 OH in sladkor ni lezel v višave, spomin na 50 let kolonije pa bo še boljši...
Hvala ga. Ksenija!
Večer, ki nam bo ostal v spominu še dolgo!


Ponedeljek 26. 6. 2017
Sončno ponedeljkovo jutro bo kot nalašč za nove dogodivščine. Le kaj nam bo prinesel dan?
Skupina otrok odide na jutranji krog teka - okrog 20 jih je tudi tokrat. Odlično - to bo le ogrevanje za naprej!
Potem je na vrsti ocenjevanje sob in Klarisinim dekletom tokrat ocenimo sobo z oceno 11 na lestvici do 10. Bravo! Prislužijo si majhen sladoled.
V šoli svoje skupine prevzamejo zdravniki, dietetik, psihologi, edukatorke in naši zdravstveniki in medicinske sestre. Posebna zahvala še Kristini, ki v šoli zavzame posebno mesto - saj govori o ustni higieni in skrbi za zobe.
Potem pa imamo prve goste - Katarinina mamica organizira za nas orientacijski tek in darilo za vse tekače - spominske nogavičke z napisom Sladkorčki tečejo. Bravo - naše osebne in prav posebne nogavičke v odlični modro rumeni kombinaciji. Hvaaalaaa!
Tek je odlično organiziran saj vsak otrok dobi naprstnik, ki z dotikom kontrolnih točk meri njegov čas, obenem pa še zemljevid z dvema možnostima - krajši tek dolžine 700 m in daljši, ki že doseže 1200 m. Pri vsaki skupini otrokom pomaga vodič. Posebno skupino pa oblikujejo še Ervin, Nataša in Gul, ki se res enkratno zabavajo (in trikrat izgubijo na svoji poti).
Orientacijski klub Polaris z g. Petrovičem je opravil res super delo. Zmagovalci so tek opravili v manj kot 10 minutah, večina v 15, vsi so tekli in iskali kontrolne točke, se smejali in na koncu čakali na rezultate.
Najstarejši fantje so medtem pripravljali še pizza obročke za malico, pripravljali pa smo se še na delavnico izdelovanja rožic.
Neverjetno in vse to je bilo na vrsti že do treh popoldan...
In dneva še ni bilo konec - zvečer smo imeli še enkrat ples! Tokrat je bil pels organiziran za vse otroke na Debelem rtiču. Najprej smo podelili zapestnice za naj sladkor dneva in potem nam je zapel še eden od glasbenih gostov - Igor Lija, ki spravi vse otroke na noge. In spet plešemo polni dve uri, večer pa zaključimo z YMCA, ki je naša himna.
Hvala Igor - spet imamo en nov krasen spomin...
In še ena o sladkorjih... To je tisto najbolj pomembno poglavje kolonije (poleg, športa, zabave, prijateljstva, druženja...). Starše skrbi in tudi otroke seveda - kam bo sladkor odfrčal.
Delo poteka tako - otroci izmerijo sladkor redno šestkrat na dan, preko noči v povprečju izmerimo po 115 sladkorjev in na plaži, aktivnostih še po kakih 50 - se pravi se dnevno približamo številki 1000 izmerjenih sladkorjev pri 132 sladkorčkih. Vau - pomislite koliko je to!
Hrano tehtamo, pa naj bo to zajtrk, malica ali kosilo. Če imajo otroci prigrizek pred spanjem po športu je ta velik 10 - 20 gr OH in vedno se odločimo ali bi dodali inzulin, glede na stopnjo aktivnosti in sladkor.
Pa vendar je rezultat tako zelo različen - so otroci kot Jan, Dora, Žan, ki jih ne premakneš iz meje 4-8 mmol/l, pri drugih pa izgleda kot bi jim z brizgalko špricali sladkor v krompir in makarone. Le zakaj? Včasih je razlog pozabljen bolus, drugič spet iztaknjen set, lahko je hipa pred tem, ali pa je nekaj priletelo iz vesolja - enostavno ne moremo odkriti razloga!
In zato so meritve lahko opremljene z nalepkami za stabilen sladkor, ali pa z razmišljanjem, kaj narediti bolje! Pomembno pa je, da vlagamo trud v vsako meritev, se pogovarjamo in skušamo stvari izboljšati!

Torek 27.6.2017
Tudi torek obeta veliko zabave - saj pričakujemo Petro Majdič s svojo ekipo, da se bomo pomerili v špotnih igrah, ki imajo osnovo geslo "Skupaj bomo boljši". Pri domačinih preverimo vremensko napoved, ki je soglasna - pri nas pa res ne bo padalo in se veselimo.
Bernarda opozori še na to, da bosta Dora in Kristi praznovali rojstni dan in zabava se lahko začne.
Sara razmišlja o malici, na pomoč ji bo priskočila Ajda, danes bo panacotta z jagodami. dr. Bratino pa skrbi, ker še ni skuhala marmelade.
Anita se pripravlja za večerni program, skratka dela imamo čez glavo dovolj.
Na starem nogometnem igrišču nas čakajo naše športne igre, ki so res zabavne - kako prehoditi nogometno igrišče s skakalnimi smučmi, ki nudijo pravi timski izziv, saj se nanje postavijo štirje hkrati. Kako igrati košarko, če je koš navezan na vrvi in mečemo žogo v zrak v mrežici, ki je sredi te množice vrvi. Pa kako hoditi s hoduljami - tu se izkažemo predvsem mi starejši in potem kako sestaviti ogromno sestavljanko - po možnosti z zaprtimi očmi in nato poiskati pot iz labirinta in igrati tri v vrsto, kar je povezano s smehom in glasnim kričanjem in tekanjem. Ojoj in palice za nordijsko hojo nam dajo še eno možnost zabave, ko si jih podajamo v krogu z klici desno, levo, noč, dan, obrat... Uf in še in še... Iger je ogromno, ampak grozeč črn oblak pokaže svojo moč in kot v kotlu se stemni, pričnejo švigati strele in nato pada dež. Mia skupaj s svojimi prijateljicami in dr. Dovčem pleše v krogu in poje "Dež, dež pojdi stran, vrni se kak drugi dan". Za pol ure pomaga, ampak potem se dokončno ulije in od Petre Majdič se na koncu poslovimo v paviljonu - dobi tudi našo diplomo in Sladkorčke, navdušijo pa jo še naši plesalci za slovo.
No ja - in popoldne je spet sončno in vroče - bazen nam torej ne uide.
Zvečer razglasimo najšportnike, najdiabetes in začnemo še posebno oddajo "Vse je mogoče". V ABC zgodbi se Marina z Žigatom, Anjo, Nino odpelje gledat orliče pri gnezdenju, dr. Dovč se izkaže kot porodničar - porodnica vse nasmeje saj je to Aljaž, pomaga še Nina. Veliko zabave prinese kričač z Žigom, kot plesalka pa se izkaže Ajda, da ne govorimo o Bernardi in...
Skratka smeha je dovolj vse do desetih zvečer, ko se zabava zaključi. Fantje še pomagajo ponovno postaviti mize nazaj na svoja mesta, pregledamo pa še sladkorje. Nočna dežurna je mirna kot že dolgo ne in ob polnoči so pokonci le še najstarejše punce.


Sreda 28.6.2017
Ali lahko druga sreda v koloniji prinese kaj posebnega? dr. Bratina zgodaj vstane, da se preizkusi na teku eno leto starejša, morda bo klanec pri Stari Kanavi zdaj prestrm zanjo. Jutranjih 40 minut teka je vedno čas za razmišljanje in nabiranje energije, nove ideje. In tek za rojstni dan je nekaj čisto posebnega... Jutro je sončno, temperatura ni previsoka in tek prijeten.
Ob povratku že čaka jutranja kava in prvi plani se že kujejo, skupaj z dr. Dovčem in sestrami prediskutiramo nočne sladkorje, ko se odprejo vrata paviljona in pride prvih pet otrok, pa še naslednjih deset, pa še trije, pa Danilo in Marja in ... še več otrok.
Opravijo svoj jutranji tek (Danilo prvič odkar smo na Debelem rtiču), skupno jih je krepko več kot 70, ob zaključku zapojejo "Vse najboljše" in iz vsega nastane en velik skupinski objem.
To je najlepše praznovanje, ki ga lahko doživiš.
Pri kosilu dr. Bratino preseneti še skrbno izdelano darilo, ki je nastajalo pod Tininim mentorstvom - prava škatla spominov. Ko odpremo pokrov je v škatli več kot 100 majhnih listkov s čestitkami, in fotografije vseh skupin. Kakšno veselje! In kak spomin na kolonijo!
Žanina dekleta nato z Anžetom in Marjo odkolesarijo do Kopra, kar je prijeten podvig pospremljen z dvema manjšima padcema in kopanjem na koprski mestni plaži. Bravo dekleta - bolje vam gre kot fantom!
Zvečer slabo vreme odpihne naš "Dodgeball" in hiter sestanek pomaga pri iskanju nadomestnega načrta. Ste že slišali za igro tek okrog stolov? Cela skupina otrok se usede na stole postavljene s hrbtom drug proti drugemu, nato en stol umaknemo in začne se sprehod okrog stolov na glasbo, ko ta ugasne se usedeš, ampak eden iz skupine ostane brez stola - ta je izpadel. In tako gre krog za krogom, dokler ne ostane en stol - tisti, ki se vsede nanj zmaga. Jupi, tako se zvrsti vseh 11 skupin, potem vodiči in nato še osebje. Smeha je veliko in tekmovalnost narašča z vsako skupino.
Ob pol desetih je igre konec, klepet pa se razlega še pozno v večer,
Za dobro zabavo ni potrebno veliko, predvsem pa so igre boljše kot telefoni, računalnik in TV ekran. Ko so otroci med sabo uživajo v igri in za hip pozabijo na vso tehnologijo...

Četrtek 29.6.

Četrtkovo popoldne majčkeno spominja na bližajoči odhod domov. Zdravnik z otroci opravlja zaključne pogovore, kjer pregledajo sladkorje, se pogovorijo o HbA1c in poiščejo najboljše točke pri vodenju sladkorne bolezni, preštevamo točke za najdiabetes, seštevamo točke za pospravljanje sob, vsi skupaj pa zlagamo nepotrebne stvari v škatle.

Ne smemo pozabiti na posebno poglavje kolonije – naše malice. Malice v koloniji - vsak dan jih pripravi druga skupina - od pica obročkov do panacote, pa cheesecake v kozarčku in tiramisu, sadna nabodala in skutin sladoled s sadjem - vse narejeno na zdrav način z grškim jogurtom, skuto, sadjem, temno čokolado in oreščki. Sodelujejo tudi najmlajši, pa fantje in dekleta, šefica kuhinje je letos Sara, ki poleg tega z Ajdo peče kruh, naredimo tudi svojo marmelado - pomembno sporočilo za domov: kar narediš sam je najboljše!
Bi preiskusili katerega od receptov? Seveda vam jih ponudimo - ali take za 4 osebe, če pa potrebujete večji izziv lahko ponudimo še količine za 130 oseb!
Povezava do receptov:

Po testu nam veter, ki razburka morje odpihne naš vsakoletni izlet z ladjico. Namesto v Koper gre torej skupina deklet tja s kolesom, večina pa na bazen, peščeno plažo, klepet in sončenje.
Lahko večer prinese še kaj posebnega? Brez dvoma! Še en koncert. Tokrat pomaga Aleksijeva mama, ki nas poveže s Trkajem, ki pripelje na Debeli rtič še Nipkeja in v Ariji se ob pol devetih začne eden najbolj norih koncertov z glasno glasbo, light showom in plesom večine otrok, ki poznajo tudi vsa besedila. Vse kar mam, Dihi z mano, Vsi smo na istem, Nov avto so potegnili vse v ritem in petje. Ljubljančanke, Všeč tko kt je, Kaj je narobe... Najtežje je bilo, ko se je koncert končal. Da je vsem ostal v spominu nas je spomnila skupina fenilčkov, ki je v soboto ob čakanju na avtobus plesala po cesti in pela "jst mam nou auto".
Vrhunec večera je bil za Aleksija povabilo na oder, kjer je zapel skupaj z Trkajem in Nipkejem... Zapel je Dihi dihi z mano in prejel tudi pohvalo kot eden od organizatorjev kongresa. Bravo Aleksij!
Večer je bil še dolgo živahen, pogasiti je bilo trebo žejo in preveriti sladkorje, dežurna ekipa je imela živahno noč...


Petek 30.6.2017

Petek pred odhodom domov... Veliko otrok že razmišlja o domačih, prijateljih, lenarjenju v domači postelji, veeeliko hrane, počitnicah, morju, hribih... In kako potem narediti dan prijeten in čim manj stresen? Zelo enostavno - odcepetamo do policijskega kempa, ki še vedno sameva brez šotorov, prikolic, gostov, z ladjico se odpeljemo v Koper, povabimo otroke na sladoled v Kapetanijo in potem imajo pol ure za nakupe in kakšen skrivni priboljšek.
Najmlajši spet razmišljajo o darilcih za mamice in očije, starejši pa kupijo kaj zase, Mitja tako prikoraka na ladjico s šestimi 1,5 litskimi plastenkami Pepsi light, ki jih bi popil čisto počasi. Nerodno je le to, da bo moral teh 9 litrov temne tekočine popiti v 12 urah! Sladoled je odličen, kava tudi in ena ura sedenja v kavarni mine lenobno, ni prevroče in morje na povratku je mirno. Prvo skupino spremlja dr. Bratina z Mihelo in Ireno, drugo nato Jasmina z Marino, na koncu pa še dr. Dovč z Ervinom in Anžetom.
Do kosila smo že vsi nazaj in meritve sladkorja ne prinesejo kakšnih posebnih presenečenj, razen pri najstarejših. Po kosilu se zaključuje raziskava Libre, pripravljajo se zaključne diplome, od štirih pa začnemo še zadnjo športno igro - Dodgeball. Dve skupini otrok in deset žog, nekakšna pomnožena igra med dvema ognjema z veliko smeha in vreščanja. Najmlajši, starejši, fantje in dekleta, vodiči in osebje, fenilčki in sladkorčki, vsi se pomešamo in zabavamo.
Na obisk prideta še Stanka in Ana z dojenčkoma, malo obujat spomine na leta, ko sta bili vodički, zdaj pa energijo usmerjata v svojo družino, Ana s prvim otročkom in Stanka že s tremi. Pogrešamo ju in seveda tudi oni nas in kolonijo...
Po večerji se še zadnjič ulije dež in popestri zaključni večer, saj med dežnimi kapljicami težje preselimo darila za srečelov, najdiabetes, najsobe, športnike, vodiče in še kaj. Pride nekaj staršev, da si pogleda zaključno prireditev in odpelje prve otroke naprej na domači dopust.
Na zaključni prireditvi Aljaž in Žiga pripravita pravi skeč, ki pokaže, kaj naša kolonija pravzaprav je, obenem pa podelimo cel kup nagrad, otroci zapojejo, Kiara in Jernej zaplešeta in dve uri migneta kot bi trenil. Paviljon se tokrat ne umiri še pozno v noč, toliko je še za povedat, toliko stvari si je treba obljubit, da ob meritvi ob polnoči spijo le najmlajše štiri skupine. A noč mine brez barvanja s flomastri in mazanja z zobno pasto, kar je odlično tudi za vse nas.
Tako dežurna ekipa obvlada svoje delo, meri sladkor ob polnoči, potem pa se umiri tudi njihovo delo. Po paviljonu povsod stojijo zapakirane škatle s športnimi stvarmi, medicinskimi pripomočki, v škatlah je naša kuhinja in material za likovne delavnice, neverjetno - 14 dni smo spet zapakirali v škatle. Tako kot bomo spomine spravili v naša srca...


Sobota 1.7.2017
Sobota 1. julij 2017, naše druženje se končuje, to pomeni, da je čas za zadnje besede...
Spoznavni večer, koncert z Nipkejem in Trkajem, torta za 50 let kolonije z Omarjem Naberjem, športne igre s Petro Majdič, orientacijski tek, delavnica izdelovanja rožic, tatoojev, jahanje v Elerjih, kuhanje z Urošom Štefelinom, Zvezde plešejo z Varjo, Jagodo in Tadejo, make up delavnica s Katjo Španja, miss in mister z Nino Kos, športni trening z Denisem Porčičem, jutranji tek, nočno kopanje, nevihta, ki podira drevesa, z ladjico v Koper, izleti na mejo in v Ankaran, s kolesom do Kopra - in vse to v 14 dneh! Spomini za naslednje leto...
Kolonija - poletni tabor - sladka kolonija - obnovitvena rehabilitacija... To pomeni 14 dni druženja, novih prijateljstev, smeha in zabave, zraven kakšne potočene solze, misli na mamice in očije, morda na prvo poletno ljubezen, morda zaobljubo - nikoli več ne grem v kolonijo, ali pa drugo leto spet skupaj.
Kolonija pomeni otroke, smeh in zabavo, 25 let je to že spomin na Debeli rtič, paviljon, ki raste z nami in je v tem času iz paviljona B, zrastel v Fauno in postal Rakovica, opazovali smo gradnjo bazena, hotela Bor in Arije, prehodili kilometre do "meje" pa v Ankaran in z ladjico obiskovali Piran, Izolo in Koper.
Obenem pa poletni tabor pomeni tudi skrbno osebje, ki vsako leto odide z otroci za nekaj dni, za en teden ali vseh 14 dni... Medicinske sestre Marta, Bernarda, Irena, Mihela, Marina, Vesna so nepogrešljiv del tima, letos sta bila tu še Ervin in Jure, ne pozabimo na nasmejane edukatorke Ano, Tejo, Urško, Tadejo in Jasmino pa na dietetičarki Andrejo in Ajdo, psihologinji Katjo in Uršulo, vzgojiteljico Tino in vedno pripravljeno za športne dogodke - Marjo, sprva se je bala, da bo premalo z otroci, a nenadoma je namesto desetih otrok spoznala vseh 120, ki so jo vzeli za svojo vzornico. Vedno nasmejana Sara v kuhinji, ki je ob Ajdini pomoči postala mojstrica priprave celiakalnega kruha in sladoleda.
Katja, ki je bila veliko več kot psihologinja, naša zlata roka in pomoč vsak dan znova, ali pri pisanju diplom, ali pripravi sladoleda, ali s Tino v likovnih delavnicah...
Zdravniki dr. Dovč, dr. Kotnik, dr. Šuput Omladič, dr. Žerjav Tanšek, dr. Šmigoc Schweiger in dr. Bratina ter študent medicine Anže so bili več kot le zdravniki, ki so odmerjali inzulin... Vsi skupaj so bili nasmejan tim, pripravljen na zabavo, tek, večerni ples, orienatcijski tek, igre z žogo, čofotanje v vodi, pripravljeni poslušati in pomagati tudi izven okvirjev lepih sladkorjev... Poletni tabor je del našega oddelka, ki nas povezuje in pomaga spoznati otroke za katere skrbimo izven okvirjev odčitkov črpalke in zvezkov samokontrole...
Kolonija pomeni tudi vodiče, ki se vsako leto vračajo na Debeli rtič. Andrej je z nami že 47-ič. Vsak večer je pregledoval sladkorje svojih varovancev in razmišljal, kaj bi še izboljšal. Skupaj z njim Nejc, ki je to prvo izkušnjo sprejel kot poseben izziv in prevzel z Andrejem službo uradnega fotografa. Bernarda skupaj s Tadejo nadomestna mamica osmim živahnim deklicam, ki so ji zaupale skrivnosti in vstopale v šolo sladkorne bolezni. Pri malo starejših je vlogo mame prevzela Anita skupaj z Eldino in Glorio, zabavale so se skupaj z 11 deklicami, ki so se naenkrat počutile bolj odrasle, saj so prerasle okvirje igralnih uric kletnega apartmaja. Danilo z Lukatom je enako skrbel za drugo skupino fantkov, neverjetno skoraj 40-ta kolonija je bila to tudi zanj in iz brezskrbnega najstnika je že pred mnogimi leti prevzel vlogo vodiča, ki pomaga otrokom spoznavati sladkorno bolezen. In potem nasmejani Nina in Urška, ki sta prevzeli deklice na pragu najstniških let, ki že toliko znajo, a vendar brez skrbnega vodenja vodičk ne bi zmogle. Nina je v kolonijo prišla prvič pred več kot desetimi leti in upamo, da bo z nami še ostala, Urška pa je v vlogi vodičke drugič, naj ne bo zadnjič! Jernej - toliko let v koloniji kot otrok in zdaj kot nesporna zvezda, prvič vodič, za otroke zgled v športu, sladkorjih, Davud je v njem našel dober tim in kmalu dojel, da postati vodič pomeni nekaj povsem drugega, kot biti najstnik, ki lahko uveljavi svojo voljo in moč... In potem Žana in Marjetka, s svojo skupino najstnic, ki so pogumno sprejele kolesarski izziv, pa ne pozabimo na Kristino, ki je bila ne le vodička, pač pa tudi del edukacijskega tima in je otrokom razložila, kako pomembna je skrb za zobovje. Tokrat ji je ob rami stala Ajda, ki je prvič spoznala kako odgovorno je biti vodič in skrbeti za svoje sladkorje in še za deset drugih... Aljaž in Vid sta dobro obvladovala svojo skupino, razrešila tudi notranje spore v svoji skupini, pogrešali bi ju, še posebej Aljaževo energijo v kuhinji, kjer se izkaže vsako leto znova. Vedno čakamo, če ga bo Štefelin zaposlil v Podvinu! In Žiga z Blažem, komaj smo vedeli, da skrbita za najstarejše, ki so velikokrat prinašali težave, saj so uveljavljali svojo moč najstarejših, letos smo imeli z njimi manj dela, kot z drugo skupino. In potem sta tu še Anja in Klarisa, ki se je prvič kalila v vlogi vodičke! Delo je dobro opravila, ni bilo videti utrujenosti... In seveda Franci - nas šef, ki je vsak dan prehodil po 15 ali celo 20 km po Debelem rtiču, nasmejan in skrben, težko bi zmogli brez njega.
Ogromna ekipa! Skupaj z Milanom in Urško pri fenilčkih je za 120 otrok v koloniji skrbel ves čas tim vsaj 13 zdravstvenih delavcev in 27 vodičev. 40 ljudi z velikim srcem in dobro voljo, da pridejo vsakič znova na Debeli rtič brez katerega poletje ne bi bilo več enako...

Slika