Arhiv novic

» Nazaj v arhiv novic

TEK NA INZULINSKI POGON

​...in najboljša atletinja za leto 2016 med pionirkami je postala Zala Istenič. Zala je večkratna državna prvakinja v najhitrejših disciplinah... tako je Zalo napovedala voditeljica prireditve »Naj atlet 2016« v Radencih.

                                 Zala in trener Rok Predanič

Štiri dni po razglasitvi, po nagradi za odlične dosežke, potrdilu za ves vložen trud, se nam je življenje obrnilo na glavo. Nihče ni dojel, kaj se dogaja, ko so na Pediatrični kliniki v Ljubljani Zali postavili diagnozo - sladkorna bolezen tipa 1. Od tega trenutka dalje, se nam je zdelo, da naše življenje ne bo nikoli več tako, kot smo ga poznali do tedaj. Resničnosti bolezni, smo se dobro zavedli šele, ko je Zala ostala prvo noč na oddelku. Nič ni bilo lažje naslednji dan, dan za tem,… Vprašanje, ki nam ni dalo miru in je vztrajno viselo nad vsemi je bilo, ali bo Zala sploh še lahko normalno živela, trenirala in tekmovala. Kljub pritrjevanju zdravnice, dietetičarke, ter sester smo ostajali skeptični. Kako vendar bo Zala lahko odraščala kot njeni zdravi vrstniki in bila odlična atletinja, če je vendar bolna?


           Zala na prireditvi Naj atlet 2016

Zala medtem, o zmanjšanju obsega treningov ni želela niti slišati. Še več, pripravljena je bila delati še bolj in nadoknaditi ves izgubljeni čas, saj je imela pred sabo že celo leto jasno zastavljen cilj - odteči normo za Olimpijski festival evropske mladine, kar bi pomenilo za pol sekunde izboljšati njen dotedanji rekord. Po prihodu iz bolnišnice se stvari še kar niso postavile na svoje mesto. Sladkorji so bili visoki, med treningi so nizko padali, dajanje inzulina pa nam še kar ni prišlo v navado. Strah nas je bilo, da bodo Zaline sanje o postavitvi norme zato padle v vodo. Že na prvem tekmovanju, ki je potekalo v Ljubljani je Zala pokazala, da je v odlični formi in da ji tudi sladkorna bolezen ne more priti do živega. Zalina najpomembnejša tekma, na kateri je želela postaviti normo za OFEM se je odvijala na Dunaju. Tja smo se odpravili za cel vikend, polno oboroženi. Oči s kamero in fotoaparatom, mami z goro hrane in vnaprej pripravljenim jedilnikom, brat in sestra pa s spočitimi glasilkami, pripravljenimi na glasno navijanje. Napočil je dan tekme, nervozni smo bili vsi, verjetno še najmanj Zala. Po dolgem čakanju je bil na sporedu tek na 400 metrov in vse kar se je zgodilo po glasnem poku pištole, nam je vzelo dih. Zala je tekla neverjetno hitro, za seboj je pustila dekleta starejša nekaj let, ko pa je pritekla v cilj je bilo veselje nepopisno. S časom 55:94 je postavila nov državni rekord med pionirkami in mlajšimi mladinkami, s tem pa dosegla tudi normo za OFEM. Zala pa se tudi tu ni ustavila. Teden dni kasneje, je v Celju odtekla še nov osebni rekord na 60 metrov in postala državna prvakinja med pionirkami na 60 metrov.


                            Zala s svojo ekipo

Sladkorna bolezen zato ni ovira, daleč stran od tega. Zali je dala novo motivacijo in dodaten zagon. Sedaj, tri mesece po postavljeni diagnozi, lahko rečemo, da si življenje brez sladkorne bolezni težko zamislimo. Vsak dan, se res da vrti  okoli visokih, nizkih, super sladkorjev, inzulina, kosila, malic in večerje, ampak vse to odtehta, ko vidite, da življenje teče normalno naprej, da se otrok sladkorne bolezni privadi  prej in bolje kot starši, ter da njihovo življenje kar naenkrat postane mnogo bolj organizirano in kakovostno.


             Zala z novim državnim rekordom na Dunaju

Slika